Palčava šiša (Foto Tomaž Penko)


Print

 

Z zelenega krasa v Gorski kotar – eno izmed najprivlačnejših območij celinske Evrope

Nedelja, 2. oktober 2016odhod avtobusa iz Ljubljane (odhod iz Parka Tivoli) ob 8.00 uri.

Obvezne prijave do zasedenosti prostih mest.

Prireditev sofinancira Občina Loška dolina.

 

Gorski kotar je malo obiskano območje, kjer se bohoti bogastvo neokrnjene naravne lepote.

Tokrat bomo stopili le čez njegov prag, a prepričani smo, da vas goranska pokrajina in ljudje ne bodo pustili brezbrižne.

Doživeli boste prvobiten stik z domačini – Gorani – ter spoznali njihov vsakdan in skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. V Gorski kotar bomo vstopili prek Babnega Polja.

 

Rakek–Babno Polje–Prezid–Čabar–Zamost–Plešce

 

RAKEK – mesto na prepihu

Ž. c. cerkev na Rakeku. Foto Arhiv Zavod Rihtarjeva domačija

Ž. c. cerkev na Rakeku. Foto Arhiv Zavod Rihtarjeva domačija

Zeleni kras bomo začeli spoznavati na Rakeku, kjer si bomo ogledali župnijsko cerkev Srca Jezusovega – pomembno Plečnikovo delo – ter grobnico družine Žagar, ki sodi med najbolj monumentalne primere Plečnikove pokopališke arhitekture. Sledila bo vožnja mimo Cerknice, kjer se bomo ustavili v dobro ohranjenem starem trškem jedru. Tu je nekoč stal eden izmed največjih protiturških taborov pri nas. Znotraj tabora stoji župnijska cerkev Marijinega rojstva, poznogotska zvezdasto obokana triladijska dvoranska cerkev z dolgim korom, zgrajena med letoma 1480 in 1520 na mestu predhodnice, požgane v turškem napadu leta 1472.

 

BABNO POLJE – dežela mraza in toplih ljudi

Rihtarjevo domačijo obnavljamo z dušo in srcem.

Rihtarjevo domačijo obnavljamo z dušo in srcem.

Če ste do zdaj Babno Polje, najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, poznali samo iz medijev, ga boste tokrat lahko spoznali pobliže. Ustavili se bomo na Rihtarjevi domačiji, ki stoji v samem jedru kraja že več kot dvesto let, prisluhnili domači govorici, se sprehodili skozi vas ter si ogledali župnijsko cerkev sv. Nikolaja. Predvsem pa bomo lahko prisluhnili pripovedi o trdoživosti in klenosti Babnopoljcev.

 

ČABAR – srce Gorskega kotarja

Po pregledu osebnih dokumentov bomo vožnjo nadaljevali skozi mestece Prezid ter se mimo Kozjega Vrha, najvišje naseljenega kraja v Gorskem kotarju, spustili v Čabransko dolino.

OPG Pintar v Čabru

OPG Pintar v Čabru

Njen utrip zaznamuje reka Čabranka, levi pritok mogočnejše reke Kolpe. Nad mestom stoji kmetija družine Pintar. Poskusili bomo njihov sir – škripavac – in domače sadje.

V Čabru se bomo ustavili na Trgu kralja Tomislava ter se sprehodili do dvorca, ki je bil nekdaj v rokah Petra Zrinjskega. Lahko pa si bomo ogledali tudi cerkev sv. Antona Padovanskega.

 

PLEŠCE – na južni meji Kranjske

Palcava sisa 03

Plešce s cerkvijo Svete Trojice in Palčavo šišo

Pot bomo nadaljevali proti vasici Plešce. Ogledali si bomo Palčavo šišo iz sredine 19. stoletja – pomnik sožitja slovenske, hrvaške in nemške kulture na obmejnem delu Slovenije in Hrvaške. V njej ni predstavljeno le življenjsko okolje prebivalcev hiše in doline v zadnjih stoletjih, temveč tudi njena kulturna dediščina.

V hiši, ki jo krasijo trije bogati kamniti portali, je v štirih etažah predstavljen življenjski prostor bogate trgovske in gostilničarske družine iz 19. stoletja.

 

ZAMOST – kjer se čas še vedno vrti

Odkrivanje Gorskega kotarja bomo zaključili v majhnem kraju Zamost. Tod izvira rečica Gerovčica, desni pritok reke Kolpe. Gerovčica je nekdaj poganjala številne mline in žage, ki so bili postavljeni z denarjem, zasluženim v Severni Ameriki. Danes sta ohranjena le še dva pomnika nekdaj cvetoče obrti: Selankin mlin in Malinaričeva žaga, ki si ju bomo ogledali.

Za kulinarično doživetje dneva bodo poskrbeli v domači gostilni Pri lipi v Plešcih.

 

DedIŠČIna OKOli nas

logotipLetošnja tema, DedIŠČIna OKOli nas, nagovarja dediščinske skupnosti. Tako, kot dediščina nastaja doma, ko se odločimo dragocen predmet, zgodbo ali modrost ohraniti za naše potomce, ravno tako sta v nekem okolju pomembna odločitev in dogovor neke skupnosti o tem, kaj je pomembno ohraniti za naše zanamce. Naloga vseh nas, ki se ukvarjamo z dediščino pri tem pa je, da mlade in malo manj mlade opozorimo, da dediščina niso le velike in pomembne stavbe, temveč je lahko tudi nekaj malega, preprostega, spregledanega ali na videz nepomembnega, kot so perišče ob vodi, hlevček za osle iz suhozida, kretniška postavljalnica, znanje o sušenju prunel, …

V letošnji temi vidimo priložnost, da opozorimo na izrabo dediščine v druge namene, na ogroženo dediščino, na dediščino, ki izginja – to sta podeželjska in industrijska dediščina ter na dediščino, ki v zavesti širše javnosti še ni prepoznana kot dediščina, to je arhitektura 20. stoletja.

Tudi celostna podoba letošnjih Dnevov govori sama zase: obliko kvadrata smo izbrali zato, ker se v nasprotju s krogom, ki simbolizira naravo, neskončnost, … , v kvadrat vmeša človek s svojimi oblikovanji in oblikami. Poigrali smo se tudi z besedami v besedah. Z besedama IŠČI in OKO nagovarjamo javnost, ne le, da bomo dediščino iskali z budnim očesom, temveč tudi na senzibilizacijo dediščine – da je treba dediščino spoznavati z vsemi našimi čutili. (Vir: http://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd

 

Prijave sprejema:

Zavod Rihtarjeva domačija

Babno Polje 67

1386 Stari trg pri Ložu

 

Alenka Veber

prenosni telefon: 041 260 985

e-pošta: info@rihtarjeva-domacija.si

spletna stran: www.rihtarjeva-domacija.si

 

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.