Odrezano


pasica_dekd2015_728x90_2

 

Nedelja, 27. september 2015, od 15.00 do 19.00, Alenka Veber

DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V BABNEM POLJU –

Zvoki praznovanj zaprašenih muzejskih predmetov

Že tretje leto zapored ga bomo obeležili  tudi na Rihtarjevi domačiji. Zato vas ob 15.00 uri vabimo, da se z nami sprehodite po babnopoljskih stezicah in se prepustite našemu vodenju. Z nami bodo tudi Ljudske pevke Žejno.

Ljudske pevke Žejno od leta 2004 delujejo kot sekcija kulturnega društva Anton Kreč iz Čateža ob Savi.

Ljudske pevke Zejno

Ljudske pevke Žejno

Vas Žejno je ena od prelepih vasi krajevne skupnosti Čatež ob Savi, ki je kot vseh ostalih sedem vasi obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo naš znani dolenjski cviček.

Ljudske pevke Žejno so se zbrale z željo, da bi domače ljudske pesmi, ki jih mnogi še poznajo, le redki pa tudi znajo, ohranile poznejšim rodovom. Pojejo enostavne, večglasne pesmi, ki so se prepevale v njihovih krajih ob različnih priložnostih in domačih, kmečkih opravilih. Nastopajo po različnih krajih po Sloveniji, pa tudi izven slovenskih meja, v Italiji in na Hrvaškem, gostovale pa so tudi pri naših rojakih v Kanadi.

Ljudske pevke Žejno so do sedaj v samozaložbi izdale tudi dve samostojni CD zgoščenki – Ljudske pevke Žejno (2006) in Eno pesem čem zapeti (2009), od leta 2005 pa v Kulturnem domu na Čatežu ob Savi organizirajo tudi vsakoletno srečanje pevcev ljudskih pesmi – Pa se sliš’, na katerega vabijo pevce iz drugih krajev Slovenije.

 

Zvoki praznovanj zaprašenih muzejskih predmetov

Ob 17.00 uri bomo  srečanje nadaljevali v večnamenskem objektu (200 m od Rihtarjeve domačije). V okviru Evropskih dnevov kulturne dediščine

Ideja za letošnjo temo se je oblikovala ob dejstvu, da v letu 2015 praznujemo 25 let Dnevov evropske kulturne dediščine.

Tema Praznovanja je univerzalna in ponuja neštete možnosti interpretacij in povezav z različnimi pojavnimi oblikami materialne in nesnovne kulturne dediščine kakor tudi naravne dediščine.

Dnevi evropske kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine

Na prvi pogled etnološka tema, ki napeljuje na razmislek o obeleževanju praznikov življenjskega kroga kot so  rojstvo, poroka in smrti ter drugih osebnih in družinskih praznikih, potem praznovanj ob koledarskih in  delovnih šegah in navadah. Številna tradicionalna dela so se začela in končala na slovesen način z obrednimi dejanji (npr. pri poljskih opravilih kot so spravilo in predelava poljskih pridelkov, pri živinoreji začetek in konec paše). Na tem mestu se lahko navežemo tudi na naravovarstvene vidike. Kajti na primer na Dravsko-ptujskem polju so ravno zaradi zavedanja pomena ohranjanja kulturne krajine in posledično prikazov praznovanj ob tradicionalni košnji, ta prostor še danes ohranili kot naravni prostor prehoda med travnikom in gozdom. Drugo področje, ki se lahko navezuje na naravovarstvene vidike je prav gotovo uporaba naravnih materialov za izdelavo predmetov, povezanih s praznovanji. Tak primer je les,  ki se ga uporablja pri tako rekoč vseh obredih od zibelke do groba (les za zibel, kres, zeleni Jurij, Borovo gostüvanje, les za glasbila, ki se uporabljajo pri praznovanjih, …).

 

 

Praznovanja lahko povežemo tudi z nepremično kulturno dediščino: nemalo arhitekturnih stvaritev so v preteklosti ustvarili, da bi počastili pomembne dogodke ali obletnice.

Raziskovanje praznovanj v različnih kulturnih okoljih lahko pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju in medkulturnemu dialogu.

01 Kmecki muzej 126

Zvoki praznovanj zaprašenih muzejskih predmetov

Na prireditvi bomo skušali poiskati vzporednice med praznovanji nekoč in danes. Predvsem bomo skušali ugotoviti, kakšna so bila praznovanja v preteklosti, kaj se je spremenilo in zakaj, kakšno vlogo imajo danes praznovanja v življenju posameznika, družine, skupnosti … in nasploh v globalnem svetu ter kako odmevajo zaprašeni muzejski predmeti danes, tisti predmeti, ki so nekoč naznanjali praznični čas. Obiskovalce vabimo, da s seboj prinesejo kakšen predmet, ki jih spominja na praznovanje.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.