TD Pudgura 112


Poletje v Babnem Polju

Rihtarjevo domačijo obnavljamo z dušo in srcem.

Rihtarjevo domačijo obnavljamo z dušo in srcem.

Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja v poletju 2015 pripravlja niz prireditev s skupnim naslovom Poletje v Babnem Polju – od kulturnih prireditev, različnih delavnic do projekcij filmov. Na prireditvah bodo sodelovali tako domači kot avtorji širom Slovenije in tujine.Vse prireditve so bodo začele z ogledom prenovljenih delov gospodarskih poslopij na Rihtarjevi domačiji ter nadaljevale v večnamenskem objektu v Babnem Polju (200 m desno od Rihtarjeve domačije), uro pred napovedanim dogodkom.

Na vse prireditve je vstop prost, morebitni prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni nadaljevanju prenovitvenih del na Rihtarjevi domačiji in delovanju Zavoda Rihtarjeva domačija.

Parkirate lahko na javnem parkirišču pred ž. c. sv. Nikolaja nasproti Rihtarjeve domačije ali pred večnamenskim objektom.

Več po tel.: 041 260 985 ali na info@rihtarjeva-domacija.si

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Pozdrav zimi

Pozdrav poletju

Babno Polje, najhladnejši naseljeni kraj, spada v občino Loška dolina. Le-ta pa v Primorskonotranjsko regijo.
Regija je med drugim najbolj prepoznavna po svetovno znanem Cerkniškem jezeru, Postojnski jami … Gradu Snežnik … A notranjska dežela, zazrta sama vase, skriva še ogromno možnosti za odkrivanje. Alenka Veber, ustanoviteljica Zavoda Rihtarjeva domačija, fotografinja, urednica in vodnica, se že vrsto let trudi obujati kulturno in naravno dediščino naravnih in kulturnih znamenitosti Zelenega krasa in širšne Slovenije.


Koledar prireditev Poletje v Babnem Polju 2015

Četrtek, 25. junij 2015 (Dan državnosti), ob 19.00 uri, Alenka Veber DEDIŠČINA PODEŽELJA

DSC_0191

Koliko nam je mar za dediščino podeželja? Jo znamo prepoznati?

Zavod Rihtarjeva domačija je ob Dnevu državnosti v četrtek, 25. junija 2015, ob 19. uri s predavanjem Dediščina podeželja začel z nizom prireditev Poletje v Babnem Polju. Predavala je Alenka Veber.


Nedelja, 28. junij 2015, ob 19.00 uri, Miro Kunstek

LJUDSKI RIBOLOV NA CERKNIŠKEM JEZERU, dokumentarni film

Koš za lovljenje rib (Vir Muzej jezerski hram)

Koš za lovljenje rib (Vir Muzej jezerski hram)

Miro Kunstek je eden iz zadnje generacije prebivalcev Cerkniške doline, ki je imela možnost doživljati jezero tako, kot je bilo stoletja nazaj – čisto in nedotaknjeno. Brez strahu si lahko pil vodo iz potokov in studencev, jezero je bilo polno z ribami, raki, žabami in pticami. Od nekdaj je bilo prepovedano lovljenje rib za revnejše prebivalce, zato so bili kmetje primorani kršiti zakone in za preživetje svojih družin izvajati krivolov. Krivolov je bil v tistih časih način življenja in vaška folklora v vaseh okoli Cerkniškega doline. Ob dokumentarnem filmu je Miro Kunstek pripovedoval zanimive dogodke iz njegove mladosti, predvsem povezane s tradicionalnimi oblikami krivolova na Cerkniškem jezeru. Pričujoči dogodki so bili v primerjavi z današnjim načinom življenja prava adrenalinska pustolovščina.


Nedelja, 12. julij 2015, ob 18.00 uri, TD Pudgura

DELAVNICA IZDELOVANJA PAPIRNATIH NAGELJNOV

Članice TD Pudgura prikazuje, kako so naše babice prale perilo. (Foto Arhiv TD Pudgura)

Članice TD Pudgura prikazuje, kako so naše babice prale perilo. (Foto Arhiv TD Pudgura)

Člani in članice TD Pudgura prihajajo iz vasi Studeno, Strmca, Lohača, Belsko, Gorenje, Predjama in Bukovje (občina Postojna). V društvo so povezani z željo po ohranjanju kulturne, etnološke in etnografske dediščine ter obujanju starih šeg in navad.

Svoje društvo so poimenovali po starem narečnem imenu za vas Podgoro, ki se razprostrira pod goro Svetega Lovrenca. Tako je ta kraj poimenoval tudi J. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske.

TD Pudgura se je v Babnem Polju predstavilo prvič. Pripravili si nam delavnico idzelovanja papirnatih rož – papirnatih nageljnov.


Nedelja, 19. julij 2015, ob 18.00 uri, Rok Valjavec

DELAVNICA POSLIKAVE PANJSKIH KONČNIC

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič.

(Adam in Eva Vir: http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/muzej/konc24l.jpg)

Adam in Eva (Vir: http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/muzej/konc24l.jpg)

Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

V slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med leti 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske.

Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Panjska_kon%C4%8Dnica)

Delavnico je pripravil in vodil restavrator Rok Valjavec.


Nedelja, 26. julij 2015, ob 19.00 uri, Rasim Karalić

SPOMINI NA KAMPOR, dokumentarni film

Rasim Karalić

Rasim Karalić

Rasim Karalić se je rodil 5. februarja 1967 v Bosni in Hercegovini, v kraju Zavidovići. Snema dokumentarne filme z izrazitim socialnim značajem. V njegovih filmih nastopajo majhni, navadni ljudje, ki so navajeni trdega in neobičajnega dela.

Blizu pa so mu tudi filmi z etnološko temo – predvsem stare obrte, ki izgibnjajo.

Rasim Karalić je avtor filmov: Ovčari – ljudi s pašnjaka, Ja se zovem Hodžić Safet, Furmani, Kata, Samaraši, Stonoga, Ljubica, Kakva si sa parama, Zaboravljena sela, Pismo za Ohio i dr.

Za svoje delo je na filmskih festivalih prejel številne nagrade.

V Babnem Polju se je avtor predstavil prvič. Ogledali smo si dokumentarni film SPOMINI NA KAMPOR.

Koncentracijsko taborišče Kampor na Rabu (Foto Arhiv Rasim Karalić)

Koncentracijsko taborišče Kampor na Rabu (Foto Arhiv Rasim Karalić)

Ta dokumentarni film je intimna pripoved preživelih internirancev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu. To je pripoved o trpljenju in smrti najdražjih. Pripoved o boju za preživetje, o najglobljih iskrenih človeških občutkih in privrženosti, ustvarjenih v najtežjih trenutkih njihovega življenja.

Projekcija filma SPOMINI NA KAMPOR je bila posvečena spominu na dogodke 29. in 30. julija 1942, ko so italijanski vojaki, pripadniki 54. bataljona črnih srajc, ustrelili v Jermendolu in na Vražjem vrtcu 49 Babnopoljcev ter 19 Babnopoljcem in Babnopoljki, ki so umrli v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu v letih 1942 in 1943. Med drugim tudi Jožetu Trohi Rihtarjevemu, nekdanjemu gospodarju Rihtarjeve domačije.


 Nedelja, 2. avgust 2015, ob 19.00 uri, dr. Petra Draškovič Pelc,

SVETLOBA POLNOČNEGA SONCA – NARAVNE LEPOTE ŠVEDSKE,
predavanje

dr. Petra Draškovič Pelc

dr. Petra Draškovič Pelc (Foto Arhiv Petra Draškovič Pelc)

Švedska je dežela, ki je kar 22-krat večja od Slovenije in ima preko 95 700 jezer.  Priložnosti za ljubitelje narave, pohodnike ali fotografe tukaj ne zmanjka.

“V najinem enomesečnem potepanju in spoznavanju Švedske sva spoznala čudovite narodne parke, se srečala s Samiji in severnimi jeleni, in to v času, ko sonce nikoli ne zaide.”

Petra je radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica, pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Privlačijo jo »tišina«, mir in svetloba severnih krajev, kot tudi lepote neokrnjene in domače pokrajine.

Skozi fotografijo (in publicistično dejavnost) skuša poudarit pomen ohranjanja narave, vzbuditi čut za lepo in spodbuditi k varovanju.


Nedelja, 9. avgust 2015, ob 18.00 uri, Antica Marijanac

POGOVOR S PESNICO IN PISATELJICO

01_Antica

Enoletna Antica v maminem naročju. Foto Arhiv Antica Marijanac

Pisateljica in pesnica Antica Marijanac se je rodila v Novem Kotu v Loškem Potoku, ki mu domačini pravijo Binkel. Od četrtega leta starosti je do leta 1958 z družino živela v Prezidu.

 

Foto Arhiv www.knjiznica-brezice.si

Foto Arhiv www.knjiznica-brezice.si

Antica Marijanac je izdala zbirko zgodb iz otroštva z naslovom Anci, ti presneti mulc, pesniško zbirko Kdo gre z nami in avtobiografski roman Metulj brez pomladi.

 

Pravi, da so vsa njena dela resnična in povsem iskrena; takšna, kakor jih je narekovalo življenje. Prikazujejo pot do uresničitve življenjske želje: postati dobra, razumevajoča učiteljica, vzornica svojim učencem. Vse to ji zagotovo ne bi uspelo brez mamine brezpogojne podpore, njej je roman Metulj brez pomladi tudi posvečen.

Otroke avtoričina dela zapeljejo, odrasle sprostijo.

Antica je spregovorila o svoji življenjski poti, posvečeni učiteljskemu poklicu, in predstavila svoj avtobiografski roman.

 


Nedelja, 23. avgust 2015, ob 18.00 uri, mag. Metka Pavšič

NIČESAR NE OBŽALUJEM

Monodrama Vinka Möderndorferja

Igra Metka Pavšič

23. avgust 2015, ob 18.00 uri

Prostovoljni prispevki!

 

Besedilo Vinka Möderndorferja z naslovom Ničesar ne obžalujem je kar nekaj let čakalo na odrsko izvedbo. Metka Pavšič je v njem že dolgo časa videla izziv in priložnost, da ga s svojim talentom, znanjem in delom postavi na oder. Dosedanji odmevi gledalcev in strokovne javnosti so bili pozitivni in zelo vzpodbudni. Izvirno slovensko besedilo, vedno privlačen in aktualen ženski princip ter svežina igralke pritegnejo gledalca, da se smeje in joče, sprosti in zamisli.

NIČESAR NE OBŽALUJEM

Metka Pavšič Ničesar ne obžalujem (Foto Zasebni arhiv Metka Pavšič)

Metka Pavšič Ničesar ne obžalujem (Foto Zasebni arhiv Metka Pavšič)

Pred nami je ŽENSKA. ŽENSKA, ki ji avtor ne da imena, je lahko katerakoli ženska našega časa, ki se je znašla v skrajni situaciji. ŽENSKA, ki je zaprta v sobi za zaslišanje policijske postaje, ki je razosebljena, še celo kostim je tak, da spretno zakriva njene ženske atribute. Zasliševalci jo opazujejo skozi okno in želijo izvedeti kaj ima skrito pod plaščem, kaj je ukradla. ŽENSKA na koncu pove, da je Edit Piaf. Ime slavne pevke je tudi eden izmed klišejev za dobro pevko. Sporoča, da je v vsaki ženski nekaj, kar si želi zapeti izjemno pesem. Na koncu ženska razkrije svojo resnično zgodbo, skrivnost ukradenega predmeta.

 

DSC_4771

Metka Pavšič (Foto Arhiv Metka Pavšič)

METKA PAVŠIČ
»Gledališče in petje sta drugi, a nadvse radosten in navdihujoč pol mojega življenja. Prvega v polnosti izpolnjuje socialno delo. Petje in gledališče mi ponujata možnost, da raziskujem svoj glas, svoje telo, da z njima vstopam v druge ljudi, drugačne svetove. Sodelovanje v Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh, Dramatičnem društvu Idrija, Linhartovem odru, londonskem musicalu, vseh pevskih zasedbah in ne nazadnje v podiplomskem študiju na AGRFT, pa mi vedno znova predstavlja izziv, možnost učenja in prijetnega človeškega druženja.«


Nedelja, 30. avgust 2015, ob 19.00 uri, Alenka Veber

SLOVENSKI MUZEJI – ZAKLADI NAŠE DEDIŠČINE ALI ROPOTARNICE

Predavateljica: Alenka Veber, urednica, fotografinja, vodnica in raziskovalka, Zavod Rihtarjeva domačija, Babno Polje, Notranjska.

Alenka Veber in Alma Karlin

Alenka Veber, ustanoviteljica Zavoda Rihtarjeva domačija, urednica, vodnica in fotografinja

Alenka Veber je avtorica več kot 300 poljudnih prispevkov o slovenski kulturni in naravni dediščini. Na svojih potepanjih po Sloveniji velikokrat odpre kljuke muzejskih vrat, tako državnih muzejev kot muzejev zasebnih zbirateljev.

V letih 2012–2014 je bralcem mesečnika Ognjišče predstavila šestintrideset muzejev, medtem ko je obiskala več kot 100 slovenskih muzejev, zbirk, galerij, spominske sobe znanih Slovencev, muzeje na prostem … Pokukala pa je tudi v nekatere svetovne muzeje. Med njimi tudi v muzej Riverside Museum, Evropski muzej leta 2013.

V mestoma duhovitem predavanju nam bo Alenka razkrila zakaj sovražimo muzeje in kako se otresti muzejskega strahu?


Nedelja, 6. september 2015, ob 16.00 uri, dr. Romana Kress

Delavnica Življenjska obdobja.

 

Človek je del narave in njegovo življenje gre skozi različna obdobja od rojstva do smrti. Življenjska obdobja imajo svoje zakonitosti in od nas pričakujejo, da jih poznamo in izpolnjujemo na kar se da zavesten način. Današnja delavnica bo imela teoretičen in izkustven del. V njej se boste lahko poglobili v svoje psihološke vsebine in si ustvarili jasnejšo sliko o vašem sedanjem življenjskem obdobju.

DSC_0071

Dr. Romana Kress

Dr. ROMANA KRESS, univ. dipl. psih., je akreditirana transpersonalna psihoterapevtka (EUROTAS, EAP) in supervizorka, in dela na Notranjskem in v Ljubljani. Delovne izkušnje ima predvsem z odraslimi, ki pridejo na psihoterapevtski pogovor zaradi svojih čustvenih težav in težav v odnosih z drugimi ljudmi. Poleg nudenja strokovnega znanja, se trudi ustvariti varen in zaupen prostor, v katerem si človek poišče zanj ustrezne rešitve.

Število udeležencev je omejeno, zato prosimo za čimprejšnje prijave na gsm 041 260 985.

 

 


 

Nedelja, 13. september 2015, ob 19.00, mag. Marjan Bradeško

KONEC TEDNA NA IZLET

Julij in avgust sta že za nami – v tveh dveh mesecih so se naši pogovori vrteli predvsem okrog teme počitnice, kam gremo na dopust ipd. -. Prihajajo krajši jesenski dnevi, dnevi kot nalašč za izlete.

Marjan Bradeško, ljubitelj popotništva

Marjan Bradeško, ljubitelj popotništva

Marjan Bradeško, ljubitelj kulturne in naravne dediščine, avtor številnih prispevkov nam bo v predavanju predstavil knjigo Konec tedna na izlet. V njej je avtor zbral 10 velikih tridnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu, s katerimi si lahko prepustite lepotam naše domovine.

Komur se mudi, pa avtor nudi še dodatnih 50 enodnevnih možnosti in izletniških idej. Seveda pa si lahko iz predlogov tudi sami sestavite svoje izlete in se prepustite naključju, odkrivanju in raziskovanju, saj je na poti po Sloveniji in njenem zamejstvu veliko lepega, neznanega, v vsakem letnem času drugačnega.

Marjan je obiskal tudi kraje v Občini Loška dolina.

 


Nedelja, 27. september 2015, od 15.00 do 19.00, Alenka Veber

SVETOVNI DAN TURIZMA IN EVROPSKI DNEVI KULTURNE DEDIŠČINE

Untitled-1-copySvetovni dan turizma se praznuje 27. septembra vsako leto od leta 1980. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov je na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut, hkrati pa datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni. Namen praznovanja je osveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene socialne, kulturne, politične ter ekonomske vrednote. (Vir https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_dan_turizma)

Obeležili ga bomo tudi na Rihtarjevi domačiji. Zato vas ob 15.00 uri vabimo, da se z nami sprehodite po babnopoljskih stezicah in se prepustite našemu vodenju. Z nami bodo tudi Ljudske pevke Žejno.

Ljudske pevke Žejno od leta 2004 delujejo kot sekcija kulturnega društva Anton Kreč iz Čateža ob Savi.

Ljudske pevke Zejno

Ljudske pevke Žejno

Vas Žejno je ena od prelepih vasi krajevne skupnosti Čatež ob Savi, ki je kot vseh ostalih sedem vasi obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo naš znani dolenjski cviček.

Ljudske pevke Žejno so se zbrale z željo, da bi domače ljudske pesmi, ki jih mnogi še poznajo, le redki pa tudi znajo, ohranile poznejšim rodovom. Pojejo enostavne, večglasne pesmi, ki so se prepevale v njihovih krajih ob različnih priložnostih in domačih, kmečkih opravilih. Nastopajo po različnih krajih po Sloveniji, pa tudi izven slovenskih meja, v Italiji in na Hrvaškem, gostovale pa so tudi pri naših rojakih v Kanadi.

Ljudske pevke Žejno so do sedaj v samozaložbi izdale tudi dve samostojni CD zgoščenki – Ljudske pevke Žejno (2006) in Eno pesem čem zapeti (2009), od leta 2005 pa v Kulturnem domu na Čatežu ob Savi organizirajo tudi vsakoletno srečanje pevcev ljudskih pesmi – Pa se sliš’, na katerega vabijo pevce iz drugih krajev Slovenije.

 

Zvoki praznovanj zaprašenih muzejskih predmetov

Dnevi evropske kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine

Ob 17.00 uri bomo  srečanje nadaljevali v večnamenskem objektu (200 m od Rihtarjeve domačije). V okviru Evropskih dnevov kulturne dediščine

Ideja za letošnjo temo se je oblikovala ob dejstvu, da v letu 2015 praznujemo 25 let Dnevov evropske kulturne dediščine.

Tema Praznovanja je univerzalna in ponuja neštete možnosti interpretacij in povezav z različnimi pojavnimi oblikami materialne in nesnovne kulturne dediščine kakor tudi naravne dediščine.

Na prvi pogled etnološka tema, ki napeljuje na razmislek o obeleževanju praznikov življenjskega kroga kot so  rojstvo, poroka in smrti ter drugih osebnih in družinskih praznikih, potem praznovanj ob koledarskih in  delovnih šegah in navadah. Številna tradicionalna dela so se začela in končala na slovesen način z obrednimi dejanji (npr. pri poljskih opravilih kot so spravilo in predelava poljskih pridelkov, pri živinoreji začetek in konec paše). Na tem mestu se lahko navežemo tudi na naravovarstvene vidike. Kajti na primer na Dravsko-ptujskem polju so ravno zaradi zavedanja pomena ohranjanja kulturne krajine in posledično prikazov praznovanj ob tradicionalni košnji, ta prostor še danes ohranili kot naravni prostor prehoda med travnikom in gozdom. Drugo področje, ki se lahko navezuje na naravovarstvene vidike je prav gotovo uporaba naravnih materialov za izdelavo predmetov, povezanih s praznovanji. Tak primer je les,  ki se ga uporablja pri tako rekoč vseh obredih od zibelke do groba (les za zibel, kres, zeleni Jurij, Borovo gostüvanje, les za glasbila, ki se uporabljajo pri praznovanjih, …).

Praznovanja lahko povežemo tudi z nepremično kulturno dediščino: nemalo arhitekturnih stvaritev so v preteklosti ustvarili, da bi počastili pomembne dogodke ali obletnice.

Raziskovanje praznovanj v različnih kulturnih okoljih lahko pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju in medkulturnemu dialogu.

01 Kmecki muzej 126

Zvoki praznovanj zaprašenih muzejskih predmetov

Na prireditvi bomo skušali poiskati vzporednice med praznovanji nekoč in danes. Predvsem bomo skušali ugotoviti, kakšna so bila praznovanja v preteklosti, kaj se je spremenilo in zakaj, kakšno vlogo imajo danes praznovanja v življenju posameznika, družine, skupnosti … in nasploh v globalnem svetu ter kako odmevajo zaprašeni muzejski predmeti danes, tisti predmeti, ki so nekoč naznanjali praznični čas. Obiskovalce vabimo, da s seboj prinesejo kakšen predmet, ki jih spominja na praznovanje.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.