Babna Polica


Legenda o nastanku Babne Police

Babna Polica leta 1936 (Foto arhiv Iztok Mihelčič)

Z Dolenjske je do zemljiškega gospoda v Grad Snežnik prišlo pet ali šest družin s prošnjo za primeren košček zemlje, da bi se nastanili v teh krajih. Oskrbnik grajske posesti jim je povedal, da je nekoliko višje dolinica, ki jo je sicer treba očistiti, vendar ima studenček s stalnim dotokom vode. Kraj so si prišleki ogledali in bil jim je zelo všeč. Zadovoljni so se že v mraku odpravili nazaj proti gradu. Z njimi je bila tudi noseča ženska, ki poti nazaj ni zmogla, zato je ostala, z njo pa eden od moških, najbrž njen mož. Po vrnitvi je graščak takoj opazil, da se niso vrnili vsi. Povedali so mu, da je noseča ženska – baba opešala in ostala gori na polici. Ker je bila že tema, je graščak zaukazal, naj jo gredo z baklami iskat, da bodo skupaj prenočili v gradu. Temu kraju so zato rekli Babja Polica. Iz vojaških kart Kraljevine Jugoslavije je razvidno, da so jo srbski kartografi poimenovali Babina Polica.

Babna Polica skozi čas

Na obrobju občine Loška dolina, pod varnim zavetjem Tolstega vrha ter pred širnimi travnatimi planjavami se nahaja idilična vasica Babna Polica. Kljub svoji majhnosti in skromnosti se lahko vas pohvali s pestro in bogato zgodovino.

Ostanki turškega ognjišča (Foto arhiv Iztok Mihelčič)

Sledove prazgodovinske poselitve in življenja v tej vasi kažejo najdbe lončevine, posode in raznega orodja. Tudi izkopanine iz obdobja Rimljanov dokazujejo, da je bila tu nekoč utrjena naselbina z »Gradčkom«. V listinah se Babna Polica prvič omenja leta 1327 kot Polz, nekaj desetletij kasneje (leta 1403) pa se omenja ne le cerkev, temveč celo bratovščina sv. Antona Puščavnika. Leta 1526 je vas doživela že prvi nasilni vpad Turkov, iz tistega časa je še vedno ostalo lepo ohranjeno turško ognjišče na Tolstem vrhu.

Ognjišče je bilo namenjeno opozarjanju pred turškimi prihodi in napadi. Do obdobja, ko je vas napadel italijanski okupator, je vasica živela mirno in spokojno. V vasi je bilo 15 hiš. Vas je imela svojo šolo, gostilno in trgovino. Leta 1866 je v njej živelo 94 vaščanov, ki so se ukvarjali predvsem z živinorejo, gozdarstvom in poljedelstvom.

Obnovljena vas po drugi svetovni vojni (Foto arhiv Iztok Mihelčič)

Leta 1942 pa so vas močno prizadela grozodejstva 2. svetovne vojne. Takrat je bila vsa vas požgana in oropana, prizaneseno je bilo le cerkvi in Črnakovi »pajštəbi«. Vaščani so bili odpeljani v internacijo na Rab in od tam v Gonars, do konca vojne pa je svoja življenja žrtvovalo kar 23 vaščanov. Po vojni so domačini vas obnovili in v njej ponovno zaživeli, iz časa Rupnikove linije pa so še danes ohranjeni vojaški jarki na Tolstem vrhu.

Babna Polica danes

Poličani radi sprejmejo in pogostijo obiskovalce

Kljub kapitalizmu in potrošništvu so ljudje na Babni Polici ostali skromni in dobrodušni. Zadovoljili so se z ozko asfaltirano cesto, ki se po strmem klancu prevali v ravnino. Prav vsak obiskovalec si na širnih zelenih travnikih in ob pogledu na idilično vasico spočije oči. Središče vasi je še vedno cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je obdana z bogatimi sadovnjaki, sušilnicami sadja in čebelnjaki.

Danes je Babna Polica gručasta vasica z 12 hišami (ter dvema hišama v gradnji) in 20 prebivalci. Večina prebivalcev je v pokoju, ostali vaščani pa se ne ukvarjajo več s kmetijstvom in gozdarstvom, temveč hodijo na delo v bližnje industrijske obrate. Vas se sicer ne more več pohvaliti s šolo in gostilno, se pa kiti z vrsto priznanj za najlepšo in najbolj urejeno vas v občini Loška dolina.

Cerkev sv. Antona Puščavnika

Žegnanje leta 1947 (Foto arhiv Iztok Mihelčič)

Cerkev sv. Antona Puščavnika se prvič omenja leta 1403; leta 1892 so preslico nadomestili z zvonikom ter dozidali zakristijo. Cerkev je bila temeljito obnovljena leta 1913, ko je bila prekrita streha, prebarvan zvonik, prebeljena notranjost in ometana zunanjščina. Takrat je bila verjetno prekrita tudi bogata poslikava, ki je krasila zunanjščino cerkve. Zadnja obnova cerkve je s pomočjo vaščanov potekala v 90. letih 20. stoletja, ko so bila obnovljena cerkvena vrata, okna in ograja. Zvonove je vojska med 1. svetovno vojno pobrala za izdelavo topov, zato so morali leta 1923 kupiti nova železna zvonova, težka 685 in 550 kg, ki sta v zvoniku še danes.

Cerkev ima tri oltarje: glavni je posvečen sv. Antonu, stranska pa sv. Gregorju Velikemu in sv. Hieronimu. Glavni oltar iz leta 1716 upodablja sv. Antona s palico, knjigo, prašičem in zvončkom, saj je sv. Anton zavetnik domačih živali, zlasti prašičev, živinorejcev, pastirjev in mesarjev. God praznuje 17. januarja. Na ta dan je nekoč na Babni Polici potekala licitacija svinjskih krač, danes pa se odvija tradicionalno žegnanje, na katero privedejo vsako leto veliko konj iz številnih vasi Loške doline. Malo žegnanje je na belo nedeljo.

Zemljepisna lega

Jesen na Babni Polici

Babna Polica (757 m) je ena izmed 21 vasi v občini Loška dolina, ki se nahaja med Babnim Poljem in Podgoro. Vas in travnike obdajajo Tolsti vrh (907 m), Kožljek (896 m), Maslovec (892 m) in Graček (770 m). Leži na nemirnih kraških tleh, zato tudi na Babni Polici občasno prihaja do jesenskih povodenj. Babna Polica ima poleg jame Nožica tudi Lokev s stalnim dotokom vode in celo lastni vir pitne vode. Obdana je z bogatimi bukovimi gozdovi, ki so vasico in njene domačine že nekoč varovali pred naravnimi nesrečami in jo varujejo tudi danes. Poleti je klima osvežujoča, pozimi pa na Babni Polici pogosto pritisne hud mraz. Gojenje občutljivih agrokultur zato ni bilo nikoli mogoče. Kljub temu so se do danes ohranile »gredice«. Na majhnem koščku prisojne in rodovitne zemlje, ograjene s kamnito ogrado, je nekoč v skupnih gredicah vsaka gospodinja pridelala nekaj zelenjave, danes pa jih obdelujejo le še redki, ker želijo ohraniti tradicijo.

Kolovozna pot iz vasi proti Babnemu Polju pelje do Sel, travnikov, kjer kmetje vsako leto pasejo svojo živino, nekoč pa je prav ta pot veljala za glavno prometno žilo do hrvaške meje. Danes predstavlja glavno prometno povezavo do vasi asfaltirana pot od Vrha proti Jermendolu.

Kulturna in naravna dediščina

Črnakova pajšteba (Foto arhiv Vinko Mihelčič)

Na Babni Polici si lahko ogledamo staro, a obnovljeno sušilnico sadja – pajštəbo, domačini pa vam bodo za pokušino rade volje ponudili suhe hruške, »češpe« ali »škorše«. Od nekdaj so Poličani znani tudi po žganjekuhi.

Kljub mrazu pa na Babni Polici ne poznajo pozebe. Tam zato lepo uspevajo mogočni orehi, iz njihovih plodov pa gospodinje pripravljajo slastno orehovo potico. Na Babni Polici si lahko ogledate še zbirko jelenovih rogov, v središču vasi pa spomenik NOB, ki je posvečen vsem padlim in izgnanim vaščanom med 2. svetovno vojno. V bližini vasi, na (Rob’č) Robčem lazu, se je lepo ohranila »polšna«, ki jeseni domačinom omogoča stari način lovljenja polhov.

LJUDSKO IZROČILO

Poliški fantje in dekleta na binkoštni ponedeljek leta 1932 (Foto arhiv Iztok Mihelčič)

Že iz časov Marije Terezije je veljalo, da mora vsak fant, ki se poroči, posaditi dve hruški. Na Babni Polici pa vam lahko domačini pokažejo tepko, o kateri govori prav posebna legenda. Če se na sv. Antona dan zaletiš v hruško in se njen vrh zatrese, vam bo pomagala najti moža ali ženo. Da ta zgodba ni izmišljena, dokazujejo resnično sklenjene zakonske zveze pa tudi ljudska pesem, ki omenja sv. Antona:

Sveti Anton

Sveti Anton ima prašiča,

to je živ dokaz in priča,

kdor ga prosi za moža,

dobi na prste kar po dva.

Naša Špela je prosila,

da b’ se omožila,

kar potrkal ženin je

na njeno majhno okence.

Balo so že pripeljali,

in prašiče tri zaklali,

štruklov spekli polno kad,

za tiste, ki jih jejo rad.

Literatura in viri:

Glasilo občine Loška dolina Obrh, letnik 8, november 2007, št. 4 (41)

Kebe, Janez. 1996. Loška dolina z Babnim Poljem. Ljubljana: Družina.

Stare slike. 2011. Babna Polica – Cerkev sv. Antona Puščavnika.

http://stareslike.cerknica.org/2011/05/20/1935-babna-polica-sv-anton-puscavnik/ [pridobljeno 21. 10. 2011].

Ustni viri

Avtorica besedila: Marjetka Troha

Fotografije iz zasebnih arhivov: Iztok Mihelčič, Vinko Mihelčič, Andreja Mlakar in Alenka Veber

Lektoriranje: Jožica Narat

Oblikovanje: Jurij Jančič

Tisk: Tiskarna Pleško d. o. o.

Izdal in založil: Zavod Rihtarjeva domačija, Babno Polje 2012. © Vse pravice pridržane.

povezani prispevki

Žegnanje na Babni Polici

Vodenje po Notranjsko-kraški regiji

Fotogalerija Notranjsko-kraške regije

Iz Babnega Polja do Goričic


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.