DSC_0134


Iz Babnega Polja do Goričic

Po poteh notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega (1894-1980)

 

Kontakt: gsm 041 260 985 (Alenka Veber), info@rihtarjeva-domacija.si

 

Alenka Veber, turistična vodnica, ljubiteljska etnologinja in fotografinja. Foto: Blaž Žnidaršič

Alenka Veber, turistična vodnica, ljubiteljska etnologinja in fotografinja. Foto: Blaž Žnidaršič

Na poti bomo dodobra spoznali in začutili najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji – Babno Polje in kar sedem krajev v občini Loška dolina. Na ok. 20 km dolgo pešpot se bomo odpravili izpred rojstne domačije notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega (1894–1980). Trohovo življenjsko zgodbo že desetletje dolgo raziskuje njegova pranečakinja Alenka Veber, ki si med drugim prizadeva ohraniti pisateljevo domačijo.

Leta 2013 je Zavod Rihtarjeva domačija ob 100. obletnici odhoda Trohe Zavod Rihtarjeva domačija izdal knjigo, kjer so zbrani Trohovi božični in velikonočni spomini.

 

Na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju

Na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju

Pot se zaključi v rojstnem kraju pisateljeve matere – v simpatični vasici Goričice, ki leži nad zatokom v vzhodnem delu Cerkniškega polja, ob cesti Lipsenj–Gorenje. Tu si boste lahko ogledali domačijo pri Češnjevcu, se sprehodili še do kraških izvirov Malen in Zlatavec ter se nato z avtobusom vrnili na izhodišče poti (po 15.00 uri).

Leta 1913 je 19-letni Frank sprejel težko odločitev in se tudi sam v skupini petih Babnopoljcev odpravil v Ameriko.

Drugega oktobra je zapustil domači kraj in se 4. oktobra v ladijskem pristanišču v Trstu vkrcal na parnik Martha Washington ter po sedemnajstih dneh plovbe priplul na Ellis Island, od koder se je napotil v državo Ohio, v mestece Barberton, kjer je že bil njegov stric Jožef. Ker tu ni dobil dela, se je čez dober mesec odzval vabilu rojakov iz Pennsylvanije in se jim pridružil kot rudar na Imperialu.

Poročna fotografija Franka in Jennie Troha

Poročna fotografija Franka in Jennie Troha

Razpet od premogarja v Pennsylvaniji, gozdarja v južnih državah Severne Amerike Georgije in Alabame, delavca v tovarni v Ohiu in kulturnega delavca, ki je bil vseskozi tesno povezan s slovensko skupnostjo v Ameriki, se je mladi Troha leta 1921 poročil z Babnopoljko Jennie (Ivanko) in si v Barbertonu ustvaril družino.

 

 

 

Leta 1928 je Troha prvič obiskal staro domovino. Na pot se je najprej odpravila soproga Jennie, skupaj z otrokoma Frankom ml. in Agnes. Frank se je družini pridružil kasneje ter se še istega leta skupaj z njimi vrnil v Barberton.

Obisk domovine in vrnitev v Ameriko sodita gotovo med močne spodbude za Trohovo pisateljsko delo. Že kmalu po vrnitvi je v 261. in 262. številki novembrske izdaje Glasa naroda izšlo daljše pripovedno delo Iz obmejne Notranjske.

Ob prvem obisku domovine je Frank s soprogo Jennie ponovno prehodil pot iz Babnega Polja do Goričic – velikokrat prehojeno v otroštvu in mladosti –, kar je opisal v zgodbi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini, ki je izšla v 30. št. Glasa naroda leta 1957.

Na Klancah, na žagi Janeza Poroka.

Na Klancah, na žagi Janeza Poroka.

 

 

Vsebina in zasnova poti Iz Babnega Polja do Goričic – Po poteh notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe – Rihtarjevega temelji na Trohovi zgodbi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini ter vodi skozi kraje in po poteh, ki jih Frank omenja ter po katerih so hodili tudi njegovi predniki: Babno Polje – Babna Polica – Vrh – Podgora – Iga vas – Pudob – Nadlesk – Podcerkev – Klance – Goričice.

 

Ob kosnji 2017 Foto Alenka Veber 030

Na Rihtarjevi domačiji

Pohodnike vodi pot mimo številnih arheoloških območij, gradišč, ene župnijske in sedmih podružničnih cerkva. Med slednjimi omenimo cerkev sv. Jedrti v Nadlesku, ki kaže značilno mediteransko podobo. V ladji cerkve lahko vidimo likovno izjemen strop (1723) in signirane freske Tomaža iz Senja (1511). Pripoved o nekdanji trdoživosti notranjskih domačij bo zaključila s slamo krita pritlična zidana hiša s tramovnim stropom z letnico 1791 na Goričicah. Od tod se proti zahodu pohodniku razgrinja skrivnosten pogled na Javornike in Cerkniško jezero.

 

Fotogalerija

 

 

 

 

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.