Rihtarjeva domačija pred letom 1925


Obnavljamo Rihtarjev skedenj

O našem delu, opis si lahko preberete v nadaljevanju, smo spregovorili tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Zakladi dediščine. Vabljeni, da nam prisluhnete tudi Vi.

 

 

Letnica v skednju

V letu 2011 smo se odločili, da bomo obnovili Rihtarjev skedenj, ki je del Rihtarjeve domačije. Rihtarjevo domačijo lahko zasledimo v Francijskem katastru iz leta 1823. Rihtarjeva domačija je do danes doživela številne, posrečene in manj posrečen prenove. Hiši je bil v začetku 20. stoletja prizidana t. i. svinjska kuhinja. Skedenj pa je doživel temeljito prenovo leta 1925, ko so skednju docela zamenjala ostrešje. O tem pričajo številni podpisi na nosilnih tramovih in oznake.

Za razumevanje zgodovine Rihtarjeve domačije in življenja Babnopoljcev je pomembno odkritje podpisa tesarja na enem izmed nosilnih tramov. Na njem najdemo podpis Franc Veber, Babno Polje št. 89 (stara hišna številka), hiša Rezcinih (hišno ime) je bila leta 1942 požgana. Tramovje za ostrešje je bilo ročno stesano. Ob pregledu ostrešja smo odkrili številne napise (številke, podpise čigav je les) itd. Rihtarjev skedenj tako sestavlja t. i. zvoz, pad, padek in glajd. ter hlev.

Sklepamo lahko, da je ostrešje prenovil oz. dal na novo postaviti Alenkin pradedek Franc Troha, ki je leta 1904 odšel v Severno Ameriko. Po ustnih virih pa naj bi se iz Severne Amerike vrnil šele po koncu prve svetovne vojne. Skedenj je pokrit z t. i. strešniki Ribnčan.

Ostrešje je v celoti povezano z lesenimi žeblji in mozniki.

Leta 1980 je bila izvedena ponovna prenova skednja. Nad hlevom so dali betonsko ploščo, dozidali prizidek ter tako “pokvarili” izgled Rihtarjevega skednja, ki je po arhitekturi podoben maloštevilnim skednjem, ki so danes še ohranjeni v Babnem Polju. Večina gospodarskih poslopij, je bila namreč v mesecu juliju 1942 požgana, požgane pa so bile tudi številne hiše.

Obnova Rihtarjevega skednja v 21. stoletju predstavlja zahteven in premišljen pristop. Naša želja je, da bi skednju deloma spremenili namembnost in ga “spremenili” v podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem. Pri čemer pa želimo ohraniti vse osnovne prvine notranjskega skednja.

Zadali smo si zahteven cilj, a prepričani smo, da nam bo uspelo. Imamo znanje, voljo in izziv. A vsega ne bomo zmogli sami, zato računamo na razumevajočo podporo dobrih ljudi. Na podporo tistih, ki nas razumejo in v naši, nekoliko nori ideji, vidijo izziv za prihodnost ne samo sedanje gospodarice Rihtarjeve domačije,temveč tudi za vse njene naslednice oz. naslednike. Hkrati pa upamo, da bo obnova Rihtarjevega skednja prinesla tudi kakšno novo delovno mesto v tem delu manj razvite Notranjsko-kraške regije.

Za nami so že prvi koraki: urejene imamo parcelne meje, narejen geodetski posnetek in posnetek obstoječega stanja. Iz slednjega povzemamo nekaj zanimivosti: “Gospodarski objekt skupaj s kaščo in stanovanjskim objektom tvori Rihtarjevo domačijo v Babnem Polju. Vsi objekti so postavljeni na parc. št. 30, k.o. Babno olje, v jedru vasi. Gospodarski objekt je bil postavljen v 18. stoletju, nato pa so mu v 80-ih letih 20. stoletja dodali še prizidek/lopo.

Ima delno vkopan hlev “štalo” in klet, “zvoz” na nivoju dvorišča, “pod” ter “padek” in “glajd”, ki sta del lesenega ostrešja.

Štala in klet sta zidani iz kamna, del nad “zvozom” pa je lesen in namenjen za shranjevanje sena, delovnega orodja, strojev …

Objekt ima značilne kamnite slope, na katere je naslonjeno leseno ostrešje. Fasada je kamnita (iz lokalnega kraškega kamna) z lesenimi polnili (lesene vertikalne deske na preklop.

Streha je simetrična dvokapnica z naklonom skoraj 45 stopinj, strešna kritina je opečni zareznik. …”

To je le delček opisa Rihtarjevega skednja. O njegovi prenovi Vas bomo sproti obveščali.


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.