02 Priden kot cebela Foto Alenka Veber


Študijski krožek »Priden kot čebela«

Kaj je študijski krožek – za radovedne

 

Študijsimage002ki krožki so majhne skupine za neformalno učenje, kjer se zbirajo, učijo in družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Ker si vsebino, potek in zahtevnost učenja izbirajo sami in rezultate potrdi le njihova uporaba, so študijski krožki privlačni in iskani.

Delujejo po vsej Sloveniji in so priložnost za učenje, druženje in delovanje v okolju predvsem za tiste, ki so jim standardne oblike izobraževanja težko dostopne ali iz kateregakoli razloga nezanimive. Cilj študijskih krožkov je tudi promocija vseživljenjskega učenja, znanja in delovanja za dejavno vključevanje v sodobno družbo, za razvoj podeželja in za osebni razvoj.

Študijski krožek je za udeležence brezplačen, vodi ga mentor, poteka pa v okviru organiimage001zacije, ki sredstva za delovanje krožka ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko pridobi od Ministrstva za šolstvo in šport. Andragoški center vodi in razvija projekt, usposablja vodje in mentorje in jih izpopolnjuje, spremlja delovanje krožkov na terenu in uveljavlja njihove rezultate tudi v tujini. (Povzeto po https://sk.acs.si/)

 

Čebelar Alojz Troha in Alenka Veber, tudi čebelarska turistična vodnica

Čebelar Alojz Troha in Alenka Veber, tudi čebelarska turistična vodnica

 

V mesecu aprilu 2017 se je na Andragoškem centru Republike Slovenije temeljnega usposabljanja za mentorje študijskih krožkov udeležila tudi Alenka Veber iz Babnega Polja in usposabljanje uspešno zaključila.

 

 

Priden kot čebela – študijski krožek v Babnem Polju v šolskem letu 2017/2018

Zavod Rihtarjeva domačija vas vljudno vabi na predstavitveno srečanje študijskega krožka »Priden kot čebela«, ki bo v večnamenskem objektu v Babnem Polju, v ponedeljek, 28. avgusta 2017, ob 18. uri.

Naslov študijskega krožka smo povzeli po enem izmed številnih pregovorov, ki nastopajo v besedni umetnosti in je, ko govorimo o čebelah, velikokrat prezrta. O vsebini študijskega krožka »Priden kot čebela« se bomo dogovorili na informativnem srečanju v Babnem Polju. Vsekakor pa bomo, čebelo, marljivo nabiralko medu, lahko spoznavali skozi različne vidike:

– skozi pregovore, ki jih je preprosto ljudstvo oblikovalo skozi stoletja;

– skozi literaturo;

– skozi ljudsko umetnost (panjske končnice, čebelnjaki);

– skozi kuharske recepte.

Lahko se bomo posvetili tudi frazemom s sestavino čebela, med, panj, čebelnjak ter pomembnimi osebnostmi na obeh straneh meje, povezanimi s čebelarstvom. Po dogovoru bomo medse lahko povabili tudi strokovnjaka s področja čebelarstva ali pa se odločili za študijski obisk enega izmed čebelarskih muzejev, čebelarske učne poti ipd.

Več informacij na info@rihtarjeva-domacija.si ali prenosni telefon 041 260 985.

 

Iz čebeljega sveta

Če dobre uspehe z desetimi panji dosežeš, ne misli, da se s stotimi prav tako dobro odrežeš. (slovenski pregovor)

Blaženi časi ko hoja medi, da čebelarjem se srce topi; takrat ciganski je direndaj, večne selitve iz kraja v kraj. (slovenski pregovor)

 

 

Andelsbuch_Pfarrkirche_-_Fenster_4_Gallus

Svetega Gala so povezovali s čebelarstvom zaradi posebne upodobitve medveda – znaka za svetnikov god v pratiki. V pratiki upodablja sv. Gala medved, ki nosi veliko poleno, ki ga je ljudska domišljija spremenila v čebelji panj. Po legendi naj bi medved Galu prinesel drva, v medvedovem tovoru pa so na znaku videli čebelji panj (SEL 2007: 63, Gnilšak 1989: 120).Sveti Gal, zavetnik čebelarjev 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Priden kot čebela

Priden kot čebela


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.