Cerknisko jezero


Cerkniško jezero – Dežela spreminjanja
Jezero je, jezera ni

Jezero je, jezera ni

Notranjska, za katero dobri poznavalci pravijo, da je zamaknjena v lastno notranjost, slovi verjetno najbolj po svojem biseru – Cerkniškem jezeru. Slavo o njem je v svet ponesel že Janez Vajkard Valvasor. Ne samo v Valvasorjevih časih, tudi danes Cerkniško jezero, še vedno v človeku zbuja valove domišljije in vabi obiskovalce. Številne gozdne poti, skorajda okrog in okrog jezera, omogočajo tudi tistim, ki ne morejo hoditi, da vsaj za hip začutijo lepoto izginjajočega jezera.

Le slabih petdeset kilometrov je Cerkniško jezero oddaljeno iz Ljubljane. Avtocesto, ki pelje proti morju, zapustimo na odcepu Unec, se peljemo mimo manjšega kraja Rakek, sredi hiš tik ob cesti stoji cerkev Presvetega srca Jezusovega, do Cerknice, kjer lahko zavijemo proti Cerkniškemu jezeru ali pa se z avtomobilom odpeljemo vse do vrha Slivnice.

Slivnica (1114 m) – Gora coprnic
Pogled na Slivnico iz Zelš

Pogled na Slivnico iz Zelš

Jezero s svojo spreminjajočo se podobo kaže tisto silno moč narave, za katero je potrebno silno razumevanje. Nad njim se bohoti plečata gora Slivnica (1114 m). S svojo izpostavljeno lego sredi notranjskega kraškega sveta je že od nekdaj burila domišljijo ljudi. Menda so nekoč našle tu svoj dom coprnice s hrvaškega Kleka. Če pa se povzpnemo na Slivnico je gora najboljše razgledišče za opazovanje vseh sprememb, ki jih Cerkniško jezero nudi skozi vse štiri letne čase.

Izginjajoče jezero
Podobe jezera v suši

Podobe jezera v suši

Verjetno bi bile potrebne ure in ure časa opazovanja, da bi človek lahko ujel vse trenutke spreminjanja jezera. Ko nastopi sušna doba se vode zgubijo v potok Stržen, dno jezera pa se spremeni v travnik. Ob obilnem deževju misliš, da si na morju, pozimi pa se jezero spremeni v drsališče.

Jezero najbolje poznajo domačini, ki z njim živijo. Že od nekdaj so skušali skrajšati čas poplavljanja, da bi si zagotovili več krme in stelje. Ob največjih sušah pa se v malem še vedno ponavljajo prizori iz preteklosti, ko so v blatnih kotanjah pobirali ujete ribe.

Igra letnih časov

Po jesenskem deževju se začne Cerkniško jezero polniti, včasih pa tudi spomladi, ko se ob obilnem deževju tali sneg. V maju ali juniju pa začne presihati. Včasih izgine tudi pozimi. Z igro letnih časov teče življenje več kot sto vrst ptičev, ob preletu presega število vrst preko dvesto. Nekatere ptice tu gnezdijo, prezimijo ali se le ustavijo.

Združba trsja pleše v ritmu vetra, vse do večernega sonca, ko obiskovalec začuti tišino narave in neminljivost življenja.

Zelše – cerkev sv. Volbenka
Sveti Volbenk v Zelšah

Sveti Volbenk v Zelšah

O neminljivosti življenja govori svojo zgodbo cerkvica sv. Volbenka. Nedaleč stran od Cerkniškega jezera pred Rakovim Škocjanom v vasici Zelše na bližnji vzpetini stoji manieristično zasnovana cerkev v obliki deteljice. Zaradi izredne akustike v njej prirejajo občasne koncerte.

Notranjska pokrajina vas pričakuje – pričakuje v svoji zamaknjenosti v lepoto in skrivnost življenja, ki ga nosi v svoji zemlji. Skrivnostno šepeta svojo govorico. Nevsiljivo in nesebično govori o sožitju življenja.

povezani prispevki

Vodenje po Notranjsko-kraški regiji

Fotogalerija Notranjsko-kraške regije


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.