Pohodniki na vrhu sokolanske stene nad vasjo Sokoli


S pridihom visokogorja ter pripovedjo starožitja

Športno društvo Planjava Babno Polje je v letni načrt 2010 vključilo tudi bogat izbor pohodov, tako na slovenski strani kot v sosednji Hrvaški. V drugi polovici aprila smo na popoldanskem izletu spoznali slikovito planinsko področje, ki sicer nima izraznih vrhov, razen Sokolanske stene (961 m), ki je bila naš cilj.

Po dobri uri hoje dosežemo vrh Sokolanske stene.

Na Steno smo se povzpeli iz idilične vasice Sokoli, ki leži pod njo. Do nje pelje ozka asfaltirana cesta iz Tršća. Vasica je privlačna tudi zaradi nepoznane zgodovine, ki čedalje bolj tone v pozabo, saj je prebivalcev v kraju vedno manj. Na območju okrog Gerovega, Prezida in Čabra spadajo Sokoli med starejša naselja. Njegov nastanek povezujejo s časom kopanja železove rude in živega srebra v okolici Tršča. Težka dostopnost kraja in težko delo številnih družin sta marsikoga odgnala v Severno Ameriko. V kraj se v poletnih mesecih vračajo njihovi potomci, ki prinašajo utrip življenja, v sicer maloštevilčno vas.

V vasico smo po uspešnem vzponu na Steno pokukali tudi mi ter bili deležni lepega sprejema domačinov. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Janeza Krstnika. Graditi so jo začeli leta 1903, blagoslovljena pa je bila leta 1905. Povzemimo le delček: cerkvica je bila zgrajena na veliko željo Sokolancev, v kar so vložili izjemen fizični napor. Ves kamen, ki so ga sami nalomili, so zaradi nedostopnosti pripeljali na majhnem vozu, prav tako ostali gradbeni material. Vsi, ki smo se povzpeli na vrh Sokolanske stene, pa se lahko le čudimo, kako so les za ostrešje z vrha spravili do gradbišča.

Z domačini v Sokolih.

V drugi del našega pohoda smo vključili še ogled goranske etnološke hiše Vesel in domovinske zbirke v Prezidu. Za obe enoti vestno skrbi in po njih vodi Prezidanka Božena Leskovar. Leta 2008 (Izdali Matica hrvatska ogranak u Čabru in Udruga »Trbuhovica« Čabar) je napisala knjigo Goranska etno-kuća Vesel Prezid. Iz nje lahko še bolj podrobno spoznamo preteklost in način življenja goranskega človeka.

Hiša je bila zgrajena leta 1858, v njej so živeli vse do leta 1992. Predmeti, ki so razstavljeni v hiši, so stari toliko kot hiša. Njena arhitektura pa prikazuje primer goranskega načina gradnje: majhna okna, simetrija, razpored prostorov itd. V hiši lahko vidimo predmete, ki so jih nekoč ljudje potrebovali za življenje: posodo za vodo (bankca), krplje (krple), škrinjico (škrinco za pouhe), perilnik (rifljača – rifla) in še bi lahko naštevali.

Pred Goransko hišo v Prezidu, po osvojitvi Sokolanske stene

V domovinski zbirki, nahaja se v stavbi pošte v Prezidu, si prav tako lahko ogledamo številne etnološke predmete, ki odražajo nekdanje življenje goranskih prebivalcev.

Po predhodnem dogovoru s skrbnico Boženo Leskovar (tel. 00 385 98 1347 793) si lahko ogledate tako Goransko hišo kot domovinsko zbirko.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.