Naslovnica knjige Slavka Malnarja


Predstavitev knjige Slavka Malnarja

V petek, 5. novembra 2010, so v prostorih Kulturnega doma v Tršćah predstavili drugo razširjeno in popravljeno izdajo knjige Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća, avtorja Slavka Malnarja. Ker je knjiga pomemben dosežek tudi za kraje izza meje Gorskega Kotarja, ji tudi mi namenjamo nekaj besed.

Avtor knjige Slavko Malnar

Slavka Malnarja, rojenega leta 1937 v Ravnicah v sosednji republiki Hrvaški, poznajo vsi, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s proučevanjem naše krajevne zgodovine. Njegovo delo pa je odmevno tudi med strokovnimi sodelavci pri Slovenski akademiji za znanost in umetnost, še posebej med dialektologi.

Malnar se je šele po upokojitvi začel posvečati svoji življenjski želji po raziskovanju krajevne zgodovine, narečja, šeg in navad oz. vsemu, kar je povezano s kraji, kjer živi. Knjiga Prezimena u čabarskom kraju iz leta 2001 je njegova prva samostojna knjiga. Druga izdaja je nastala zaradi številnih pobud posameznikov, ki so avtorji posredovali številne pomembne podatke katerih ni poznal ob pripravi prve izdaje.

Omenjena knjiga je deveta Malnarjeva knjiga. Omenimo naj še knjigo Rječnik govora čabarskog kraja (2010) za katero je avtor dobil nagrado Srebrno povelje Matice hrvatske. Za obsežno knjigo Povijest čabarskog kraja (2007) je prejel glavno nagrado Goranskog lista – Gorančica 2007. Medtem ko je za knjigo 200 godina župe Tršće (2008) prejel prvo nagrado za strokovno knjigo na področju goranskih izdaj v letu 2008.

V drugi izdaji priimkov je Malnar dodal razlago 300 novih priimkov. Dodani pa sta tudi dve novi poglavji Prezimena našega kraja u Enciklopediji hrvatskih prezimena ter Nadimci i kućna imena. Knjiga je obogatena s kar 22-imi družinskimi drevesi, prinaša pa tudi stare družinske fotografije. Kot posebna priloga h knjigi je dodano poglavje prof. Ivana Janeša Moje rodoslovlje – moji predci i potomci.

Da knjiga prestopa uradne črte slovensko-hrvaške meje govori tudi dejstvo, da je predgovor h knjigi, objavljen tudi v slovenskem jeziku, delo slovenskega avtorja mag. Silva Torkarja, samostojnega strokovnega sodelavca v humanistiki pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v ZRC SAZU.

Silvo Torkar, sodelavec pri Malnarjevi knjigi

Torkar je Malnarja označil kot izjemnega poznavalca jezika in zgodovine, ki mu je prav z izčrpnim evidentiranjem priimkov v Čabru uspelo zelo prepričljivo predstaviti zgodovino naseljevanja. Avtor je kljub pomanjkanju kvalitetnih del o genezi priimkov na Slovenskem, sestavil zelo uporaben lokalni onomastični priročnik.

Kot upravičeno ugotavlja Malnar so v Čabar in okoliške kraje daleč največ prihajali prebivalci iz nekdanje dežele Kranjske, podrobnejša analiza priimkov in zgodovinskih virov pa kaže, da je precejšen del priimkov prihaja iz območja Tolminske, ki je bila od 16. stol. dalje sestavni del nekdanje dežele Goriške.

Priimki iz Loške doline v čabarskem kraju

V obsežnih uvodnih opombah je za nas pomemben seznam priimkov iz župnije Stari trg pri Ložu, ki so se pojavljali na čabarskih tleh. Kateri priimki izhajajo iz Čabra v Loško dolino ali obratno je težko dognati, zagotovo pa pričajo o številnih emigracijah takratnega prebivalstva. Malnar se je pri teh priimkih opiral tudi na delo Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem (1996: 462–481).

Zgolj kot ilustracijo naj povzamemo le nekatere razlage priimkov, ki jih je moč zaslediti v Loški dolini z Babnim Poljem. Pri čemer moramo dodati, da o izvoru oz. korenu posameznega priimka lahko obstaja več različnih razlag. Številne razlage priimkov so namreč nastale tudi skozi ljudsko izročilo in ne temeljijo na znanstvenih razlagah.

Priimek Hace, prihaja iz imena Ahac, je v Prezid prišel leta 1919, v Starem trgu pa obstaja od leta 1669. Priimek Mlakar je zabeleženo leta 1504 na Blokah, dobil pa ga je človek, ki je živel ob mlaki. Priimek Urbiha je v Podgori pri Ložu zapisano leta 1592, izpeljan pa je iz imena Urban. To so le trije primeri priimkov, ki so doma tudi v Loški dolini z Babnim Poljem.

Razlagi priimkov od A do Ž sledi poglavje Prezimena našega kraja u Enciklopediji hrvatskih prezimena. Enciklopedija hrvaških priimkov obsega več kot deset tisoč najpogostejših priimkov v Hrvaški. Tako npr. enciklopedija prinaša naslednji podatek za priimek Troha: Hrvati, v dobršni meri prihajajo iz okolice Delnic. Po nekih virih imajo korenine v Avstriji. Na hrvaškem je ok. 510 priimkov Troha (Zagreb 80, Prezid 35, Ravna Gora 30, Rijeka 30, Stara Sušica 20).

Sledi pregled priimkov po letih prvega zapisa od 1488 dalje ter poglavje Nadimci i kućna imena. Npr. Gmajnar, vzdevek po predniku, ki je živel na gmajni ali pašniku. Hišno ime Gmajnarjevi.

V nadaljevanju knjige je avtor popisal vasi in zaselke, kjer so zabeleženi objavljeni priimki ter dodal razlago. Npr. Altenbabenfeld – Staro Babno Polje, ime za Prezid potem, ko je bilo zgrajeno današnje Babno Polje, ki se je na začetku imenovalo Novo Babno Polje.

V drugem delu knjige sledi že omenjeno poglavje prof. Ivana Janeša, zaključuje pa se s povzetkom, ki je poleg hrvaškega jezika objavljen tudi v slovenskem in angleškem jeziku.

Knjiga Slavka Malnarja vam je na voljo pri: Ogranak Matice hrvatske ČABAR, Makov Hrib, Prhutarska 1, 51305 Tršće ali Matica hrvatska, Matice hrvatske 2, Strossmayerov trg 4, 10000 Zagreb, tel. 00 385 1 4878-360 ali prodaja@matica.hr.

 


Komentarji(2) na članek Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća

Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.