Sorica


Srčna slikovitost Groharjeve Sorice

Kaj je tisto, kar Groharjevo vas – stisnjeno v svet strmih bregov, grap in dolin dela tako samosvojo? Ali sta to svetloba jutra in tišina večera?

Bodočnost mora biti lepša

Spomenik Ivana Groharja na Sorici

Ko že nič kolikokrat razmišljam o kraju pod Lajnarjem in Dravhom, se mi zdi moja misel skoraj že predrzna. Kako naj prostranost lepot zajamem v prgišče besed? Barvitost kraja in življenje Soričanov je potrebno okušati molče. Stopajoč korak za korakom po kateri od uhojenih poti in steza. Pred nami bo vedno daljava in širjava, ki je ni moč premeriti v enem dnevu.

Zazrt v prihodnost

S paleto v roki in z jasno zazrtim pogledom naprej nas bo, če bomo v Spodnjo Sorico prišli iz ljubljanske smeri preko Škofje Loke in Železnikov, pozdravila bronasta podoba Ivana Groharja. In tu naj se začne naša pripoved in razumevanje soriške presežnosti.

Ivan Grohar

Ivan Grohar (Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK)

Navkljub zaznamovanosti z rojstvom v revni bajtarski družini (15. junij 1867) in nenaklonjenostjo takratnega časa je Groharju v kratkem življenju uspelo razviti svoj umetniški izraz, ki ga dela nesmrtnega.  Njegov prirojeni umetniški dar je najbolj prišel do izraza leta 1904, ko se je naselil v Škofji Loki. Tisočletnemu mestu je zapustil sliko Škofja Loka v snegu (1905). Snežni metež, kopreno padajočega snega in ples snežink, ki zasipajo staro mesto po mnenju takratnih kritikov ni uspelo še nikomur tako živo in neposredno naslikati.

Iz zazrtosti v svetlo prihodnost je nastal tudi Sejalec (1907), ki predstavlja simbolistično interpretacijo kmečkega dela. Kritiki so zapisali, da »sejalec ni toliko konkretna postava kot predvsem tip v soncu korakajočega kmeta, ki seje upanje in življenje prihodnosti«.

Po poti stavbne dediščine

Domačnost in zvestobo do domače hiše in rodne prsti, verjetno so jo zasejali že Tirolci, ki jih je v 13. stoletju naselil loški zemljiški gospod, freisinski škof, bomo najlažje izsledili na Poti stavbne dediščine. Svojo izrazitost in prepoznavnost podratitovških vasi odslikuje prav stavbna dediščina, predvsem v značilnih kozolcih z zidanimi stebri in skrilastimi strehami. Na pot se lahko podamo izpred Groharjeve hiše, kjer si ob vrnitvi oglejmo še slikarjevo spominsko zbirko, etnografski muzej in Groharjevo galerijo.

Samotni kozolec

Samotni čuvarji na Sorici

V Groharjevi hiši bomo nekoliko pobliže spoznali slikarja – tokrat kot podobarja in portretista, na ogled je tudi njegovo stojalo, kovček, škatla za barve, nedokončana slika …

Etnografska zbirka pa nam bo približala čas, ki je bil bližje Groharju kot nam – čas kolarjev, drvarjev, krojačev, šivilj, krovcev skrilastih streh …

Tamkajšnji domačin in idejni vodja Groharjevega leta Miro Kačar vam bo zaupal katero izmed zgodbic, anekdot in prigod o slikarjevem življenju.

Krožna pot, primerna za družine z otroki, nas nadalje popelje mimo »pajštube«, »kleti«, mimo kozolcev, spomenika Ivana Groharja ter cerkve sv. Nikolaja do izhodišča.

Zahtevnejši popotniki se lahko v Groharjevo vas pripeljejo s kolesom. Pedala lahko začnete vrteti že v Železnikih ter nadaljujete mimo Prtovča, Torke, Zabrda, Zgornjih in Spodnjih Danj do Spodnje Sorice ter se spustite v dolino Selščice nazaj v Železnike.

»Vasica v sebi nosi lepoto«

Kraj, ki je v času Ivana Groharja imel skoraj tisoč prebivalcev, gostilno, več kot deset lokalov, knjižnico in še marsikaj, popotnika vabi z verzi: Vasica nosi v sebi lepoto, / svetlobo jutra, tišino noči. / Vasica nosi v sebi ljubezen, / pesem, veselje otroških oči. / Vasica nosi v sebi zvestobo / do hiše domače in rodne prsti. / Pridi popotnik, postoj, se naužij!

Po poteh stavbne dediščine

Mimo stare "pajštube"

Nedvomno, tako kot je vasica zaznamovala slikarja, je slikar zaznamoval njo. In zaznamovala bo tudi nas.

Ko se bomo naužili vseh tukajšnjih lepot, se lahko tudi mi zazremo v prihodnost in se odpravimo v dalj – v tihoto Podratitovških vasic ali pa na samotna brezpotja okoliških vrščacev.

Groharjevo leto

Občina Železniki je ob 100-letnici Groharjeve smrti (19. april 1911) razglasila Groharjevo leto. Zvrstilo se je blizu dvajset prireditev, s katerimi so organizatorji nedvomno ponesli ime Ivana Groharja po vsej Sloveniji.

Izhodišče in cilj poti: Groharjeva hiša v Spodnji Sorici

Oznaka poti: pravokotne smerne table, rumene barve

Dolžina poti: 1 ura in 2-2,5 ure za ogled slapu Šprucar
Višinska razlika: 50 oz. 150 m z ogledom slapu

Možnost vodenja: Turistično društvo Sorica, Spodnja Sorica 16, 4229 Sorica, tel. 04/519 71 96

Spletne strani: http://www.zelezniki.si/ in http://www.sorica.si

Izletniška karta: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje 1: 50 000 in Tematske poti na Loškem

Okus izleta:  Gostišče Macesen, Spodnja Sorica 16, 4229 Sorica, tel. 04/ 519 70 60

Priporočamo, preberite: Macesen. Roman o Ivanu Groharju. Ljubljana. 1978.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.