Najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji


babno polje skozi čas od 1402 do današnjih dni
Babno Polje odeto v sneg

Babno Polje odeto v sneg

Vas Babno Polje leži 756 m nad morjem v jugozahodnem kotu istoimenske visoke planote. Naselje ima osojno lego na severnem pobočju Skalovca (1019 m), zaselka Bukovica in Hrib pa sta ob vznožju Vražjega vrtca (904 m) na sončni strani. Med Babnim Poljem in Prezidom je bil rimski zid. Ob cesti stoji od leta 1859 mejni kamen. Nemški napis na njem nam pove, da so tega leta zgradili novo cesto od Podgore. Vas Babno Polje je temeljit opis dobilo v delu Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem I. (1996) ter v drugem delu Loška dolina z Babnim Poljem (2002). Posamezne drobce zgodovine Babnega Polja pa lahko najdemo tudi v nekaterih drugih knjigah. Le-te bomo navedli ob posameznih opisih Babnega Polja. Danes je Babno Polje znano malodane slehernemu Slovencu kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, z najnižjo uradno zmerjeno temperaturo -34,5 stopinj Celzija. Neuradno izmerjena temperatura pa sega v leto 1929, ko so izmerili -39,6 stopinj Celzija. A nizke temperature niso edini atributi kraja, ki bodo prevzeli obiskovalca.

Babno Polje - cerkev svetega Nikolaja

Babno Polje – cerkev svetega Nikolaja

Babno Polje od leta 1994 spada v občino Loška dolina, Notranjsko pokrajino ter v Notranjsko-kraško regijo (statistična regija). Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je vas Babno Polje štela 322 prebivalcev, kar jo uvršča v tretjo vas po gostoti naseljenosti v občini Loška dolina, ki sicer obsega 21. vasi. Z šolskim letom 2010/2011 je svoja vrata zaprla podružnična osnovna šola Babno Polje, ki je delovala pod okriljem osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg. V kraju stoji župnijska cerkev sv. Nikolaja, oskrbuje jo župnija Stari trg pri Ložu. V nekdanjem zadružnem domu je svoj prostor našlo Prostovoljno gasilsko društvo Babno Polje, svoje prostore pa imajo tudi vaška društva (vaški odbor, Lovska družina Babno Polje, Športno društvo Planjava Babno Polje). Nekdaj je v Zadružnem domu Babno Polje (zgrajeno je bilo leta 1951) zaposlitev lahko našlo dobršen del babnopoljskega prebivalstva. V Babnem Polju premoremo trgovino z živili in nekaterimi nujnejšimi kmetijskimi izdelki, bife ter turistično kmetijo. Domačini se na delo vozijo predvsem v Lož in Stari trg, sledi Cerknica, Podskrajnik ter Ljubljana. Nekdaj so domačini delo našli tudi v sosednjem Prezidu, v Republiki Hrvaški. Danes nas s sosednjim Prezidom in ostalimi kraji Gorskega kotarja ločuje Mednarodni mejni prehod Babno Polje.

Kako v Babno polje?
Babno Polje je povezano s svetom

Babno Polje je povezano s svetom

Zadnjo slovensko vas v tem delu Notranjske pokrajine dosežemo po regionalni cesti Bloška Polica-Babno Polje, seveda pa moramo prej, če smo izbrali avtocesto iz ljubljanske ali primorske smeri, zapustiti avtocesto na izvozu Unec in nadaljevati smer vožnje mimo Cerknice, Martinjaka, Grahovega ter na Bloški Polici zaviti desno. Za seboj bomo pustili Lož, Stari trg, Pudob, Iga vas ter Podgoro, vasico na skrajnem koncu Loške doline. Do Babnega Polja se nato cesta nekoliko vzpenja ter vodi skozi gozd, vse do t.i. Zavodov, ko se prvič odpre pogled na najvišje kraško ležeče polje – Babno polje. Iz Ljubljane do Babnega Polja je dobrih 80 km. Babno Polje-Koper 104 km, Babno Polje-Maribor 205 km, Babno Polje-Bovec 175 km, Babno Polje-Murska Sobota 254 km, Babno Polje-Celovec 153 km, Babno Polje-Novo mesto 139 km. V kolikor boste nadaljevali pot naprej proti Gorskem kotarju za prestop državne meje potrebujete veljavni osebni dokument.

kratek zgodovinski pregled

Babno Polje se v listinah prvič omenja leta 1402, vas je ležala na Zavodih pod Šmarnim gričem. Vasico, štela je devet kmetij, so leta 1528 požgali Turki. Po turškem opustošenju Babnega Polja niso obnovili. V urbarju loškega gospostva leta 1606 je opomba, da travnike v Babnem Polju kosijo podložniki iz Loške doline in plačujejo travarino (Kebe 1996: 522).

Začetek sedanjega Babnega Polja je leto 1719. O izvoru krajevnega imena je znanih najmanj šest domnev. Med domačini oz. v ljudskem izročilu je ime Babno Polje povezano z ženo – babo, ki se je ob turškem napadu na vas zakopala v gnoj in edina ostala živa. Če malo pogledamo letnice, vidimo, da ta razlaga imena ne drži, ker se kraj tako imenuje že leta 1402, ko turških vpadov v naše kraje še ni bilo (Kebe 1996: 523).

Leta 1829 je bila ustanovljena samostojna lokalija Babno Polje, dne 14. oktobra 1830 pa je bil v Babnem Polju postavljen prvi babnopoljski lokalni kaplan Jožef Grahek, ki je istega leta tudi sestavil prvi status animarum za Babno Polje. Babnopoljci so leta 1830 zgradili tudi župnišče.

Babnopoljske otroke so najprej poučevali župnijski upravitelji. Šolo pa so Babnopoljci (stoji nasproti župnišča) dobili oz. jo slovesno odprli 11. novembra 1888. Prvi redni babnopoljski učitelj je bil Teodor Schuller.

Viri in literatura

Janež, Stanko. 1998. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik VI. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Kebe, Janez. 1996. Loška dolina z Babnim Poljem. Ljubljana: Družina.

Kebe, Janez. 2002. Loška dolina z Babnim Poljem. Ljubljana: Družina.


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.