Udeleženci delavnice ob odkrivanju stavbne dediščine v Babnem Polju


Nematerialna dediščina naših krajev

Etnološko – dialektološka delavnica v Palčavi šiši, Plešce

Etnološko-dialektološka delavnica

Udeleženci Etnološko-dialektološke delavnica na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju

 

Letošnja etnološko – dialektološka delavnica (od 16. do 20. avgusta 2010), organizirana je bila v sklopu projekta Etnološke zbirke Palčava šiša v Plešcih, v dolini obmejne reke Čabranke, na meji Gorskega kotarja na Hrvaškem, Kočevske in Notranjske v Sloveniji, je zbrala mlade ljudi željne bolje spoznati svoj kraj, njegove govore in dediščino povezano s tradicionalnimi domačimi obrtmi, ki so se na območju razvijale tekom zadnjih sto in več let.

Nematerialna dediščina krajev na obeh straneh državne meje Hrvaške in Slovenije, od cerkvice sv. Ane v zgornji kolpski dolini, preko Mirtovičev, Bosljive Loke, Osilnice, Zamosta, Plešcev, Črnega potoka, Čabra, Gerova, Tršća, Kozjega Vrha, Prezida do Babnega Polja, sestavlja zgodbo o življenjski povezanosti tega območja v zgodovini.

Pri obhodu vasi so udeleženci delavnice od ponedeljka do petka snemali pripovedovanja v govorih posameznih krajev in raziskovali ter evidentirali obrti s katerimi so se kot z glavno podjetniško dejavnostjo, poleg ostalega kmečkega dela v hiši, hlevu, na polju ali v gozdu, ukvarjali  njihovi prebivalci. Zahvaljujoč informatorjem so tako dobili jasnejšo sliko o stanju obrti v obdobju od prve polovice 19. stoletja do obdobja takoj po II. svetovni vojni.

Na osnovi zbranih podatkov so pripravili razstavo na kateri v pleškem govoru, ob predmetih iz Etnološke zbirke Palčava šiša, predstavljajo nekaj glavnih obrti v Plešcih in Zamostu ter dolini Čabranke. Rezultat enotedenskega terenskega dela je tudi dvajset ur avdio-vizualnih posnetkov in dramska predstava, napisana in pripravljena med delavnico na Palčavem skednju. Prikazana je bila po 5. pohodu iz Plešc in Zamosta na Sveto Goro, na trgu pred župnijsko cerkvijo v Plešcih, 21. avgusta 2010.

Ljubiteljski etnolog in vodja Etnološke zbirke Palčava šiša Marko Smole je k sodelovanju povabil tudi Športno društvo Planjava iz Babnega Polja, ki v svoji dejavnosti ne goji samo športnega duha temveč na različnih organiziranih pohodih na obeh straneh meja neguje tudi odnos do kulturne in naravne dediščine.

Tako je Društvo s pomočjo sovaščanov in sovaščank udeležencem pripravilo topel sprejem na Rihtarjevi domačiji, kjer je potekal tudi najdaljši del delavnice. Na kar je sledil sprehod po Babnem Polju z ogledom ž. c. sv. Nikolaja, župnišča ter Bukovice. Tu smo si ogledali ohranjene freske na zunanji strani ene starejših hiš v kraju ter prostor, kjer je nekoč stala babnopoljska graščina, ki so jo zgradili grofje Lichtenbergi sredi 18. stoletja. Udeležili pa smo se tudi pohoda na Sveto Goro nad Gerovim.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.