Veliki Snežnik


SNEŽNIK – Bela gora – najvišji nealpski vrh

Na Belo goro iz Sviščakov

Najmogočnejši naravni vladar Notranjsko-kraške regije je zagotovo Veliki Snežnik (1796 m). Njegov dolgo v pomlad zasnežen stožec je viden širom Slovenije, seže pa tudi prek državnih meja. A zasneženi stožec ni edina in samcata prepoznavnost te magične gore. Se pa mogoče z njegovega vrha zaključi ali pa začne edinstvena zgodba Snežniške planote, ki se vzpenja nad Cerkniškim, Loškim in Babnim poljem na SV ter nad Reško dolino in dolino Zgornje Pivke na JZ.

Odvisno, kje jo bomo začeli dojemati. S prvim vzponom na goro bomo začutili začetek pripovedi, ki je bogato povezana z zgodovino slovenskega planinstva in življenjem ljudi.

Snežniška diagonala

Tik pod vrhom stoji zavetišče na Velikem Snežniku, kasneje so ga preimenovali v kočo Draga Karolina. Prav Drago Karolin (1901–1993) je bil eden izmed neutrudnih planinskih zanesenjakov, ki so bili predani ideji slovenskega planinstva. Svojo predanost goram je posvetil Snežniku. Pod njegovim vodstvom je bilo zavetišče odprto leta 1961.

… čisto šiljasta in pravi nebni sveder … (Valvasor)

Da gre res za pravo goro, se je prepričal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor in ji dal častno mesto v opisu gora na Srednjem Kranjskem v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Danes je Snežnik cilj mnogih občasnih in rednih planincev. Vrh Velikega Snežnika je vključen tudi v nekatere slovenske planinske obhodnice, med drugimi tudi v Razširjeno slovensko planinsko pot. Evropska slovenska pešpot E-6 doseže celo najvišjo točko na vrhu Snežnika, nanj je pot speljana prek sosednjega vrha Mali Snežnik (1688 m), ki ga od Velikega loči le sedlo.

Tako blizu morja

Na Snežnik vodijo označene, a tudi neoznačene poti – le-te raje prepustimo dobrim poznavalcem. V zimskem času si za izhodišče izberimo Sviščake (1242 m), kjer je stalno odprt gostoljubni Planinski dom na Sviščakih, stoji pa na robu gozdne jase pod vznožjem Snežnika v bližini naselja počitniških hišic. Do tod vodi deloma asfaltna deloma prašna cesta iz Ilirske Bistrice, ki je pozimi plužena. Tisti, manj uhojeni se zimskemu veselju lahko prepustijo že kar na Sviščakih, drugi pa bomo po dveh urah hoje dosegli vrh. A nanj se moramo povzpeti z vsem spoštovanjem in previdnostjo, ki jo zahteva gibanje v zimskih razmerah.

Od tod do vrha vas bomo prepustili lastnim iskanjem in hotenjem – zimske podobe Snežnika bodo govorile same zase.

Snežnik skoz okno gleda me ves čas, kako pero mi teče po papirju … (Oton Župančič)

Snežniške impresije

Zvedavemu Valvasorju so zlasti v 19. še posebej pa v 20. stoletju sledili tudi številni geologi, botaniki, gozdarski strokovnjaki, pisatelji, pesniki, glasbeniki, slikarji, fotografi, snemalci in za vedno zapustili svoje vidne in nevidne stopinje. Tako se gozdnatega območja, in v njegovih časih tudi domovanja razbojnikov, ni ustrašil prvi botanični popotnik na Snežnik, slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec Henrik Freyer (1802–1866). Arhiv Slovenije hrani seznam na Snežniku opaženih rastlin, ki ga je Freyer zapisal 16. in 17. julija 1827. Čeprav se Snežnik kot gora ne kaže ravno z izredno bogato floro, je pa vendarle fitogeografsko izredno zanimiva in zato raziskovalno, posledično pa tudi učno in naravovarstveno pomembna. Na snežniško rastlinstvo med drugimi dejavniki vpliva tudi človek. Nekoč odročna in skrivnostna gora postaja zaradi množičnega obiska manj prijazna do flore. Zaradi izjemno zanimive mešanice rastlinstva, je bil leta 1964 vrh Snežnika zavarovan kot botanični rezervat. Zato se držimo označenih poti.

Romantičen soimenjak

Notranjski lepotec Grad Snežnik

Z Snežnikom in življenjem v snežniških gozdovih je povezan tudi soimenjak grad Snežnik. Po gori pa naj bi se nekoč imenovala tudi današnja Loška dolina. Grad Snežnik je svoj prestol našel na obronkih obsežnih snežniških gozdovih, ki se od tod širijo vse do njegovega vrha. Skupaj s kočevskimi gozdovi pa tvorijo enega zadnjih velikih evropskih gozdnih kompleksov. Od tod nas ena izmed gozdnih poti mimo Leskove doline popelje tako do Sviščakov kot do gozdne pristave Mašun (1024 m). A tu se začne nova zgodba. Srečali se bomo namreč s križiščem gozdnih cest, ki bi nas znale kaj kmalu zapeljati ali pa pripeljati kam drugam. Kar pa tudi ni nič narobe. Tudi tu zna biti snežna kraljica radodarna.

Pod vznožjem gore ali Bela gora je lepa tudi od spodaj

Vsak vzpon na katerokoli goro pa se začne ob njenem vznožju. Razkošnih pogledov na Veliki Snežnik se tod naokrog ne zmanjka. Nanj se odpirajo pogledi s kar treh gozdnih poti. Na Sviščakih vas bo odtis rumene medvedje šape na rdečem krogu popeljal po Gozdni učni poti Sviščaki, nekoliko krajša je sprehajalna pot Pogled na Snežnik. Na Mašunski gozdni učni poti pa se vam bo z razgledišča Anina skala Veliki Snežnik razkril v vsej polnosti.

Želite izvedeti več

Izhodišče in cilj: Planinski dom na Sviščakih (1242 m)

Oznaka poti: Knafelčeva markacija

Informacije: Planinski dom na Sviščakih, Sviščaki, 6250 Ilirska Bistrica (GSM 051/613-601 in 051/219-799) in Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku (GSM 051/615-356 in 041/595 879).

Zemljevid: Snežnik 1 : 50 000. Ljubljana: PZS, 1999.

Spletna stran: http://www.sviscaki.com/

Potrebna oprema: letnemu času primerna planinska oprema, v zimskem času priporočamo dereze in cepin.

Priporočamo, berite: Čeligoj, Vojko (ur.). 2000. Knjiga o Snežniku. Ilirska Bistrica: Planinsko društvo Snežnik

Članek je bil objavljen v Reviji za srce, december 2012.

LOKALNO TURISTIČNO VODENJE

Doživite Snežnik skupaj z nami. Odlikujejo nas ljubezen do domačih krajev, poznavanje krajevne zgodovine in prijaznost. Znamo pripovedovati zgodbe, vključevati domačine in se prilagajati različnim skupinam. Kraje po katerih vas bomo vodili, dodobra poznamo. O njih boste marsikaj zanimivega našli tudi v drugih rubrikah naše spletne strani.

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.