Zemljevid iz leta 1894


Zavod Rihtarjeva domačija vljudno vabi na predavanje

»Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl!«

 v torek, 3. februarja 2015, ob 19.00 uri, Knjižnica Logatec

 

Z vami bo urednica, fotografinja, vodnica in raziskovalka Alenka Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja na Notranjskem.

Urednica in predavateljica Alenka Veber (Foto Mario Žnidaršič)

Urednica in predavateljica Alenka Veber (Foto Mario Žnidaršič)

V predavanju bo predstavila knjigo notranjskega izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega Božični in velikonočni spomini ter osvetlila zgodovino slovenskega izseljenstva konec 19. in v začetku 20. stoletja, kot ga je sama spoznavala v času raziskovanja življenjske zgodbe enega izmed 300.000 Slovencev, ki so šli v Severno Ameriko in tudi v druge države.

V knjigi je objavljeno tudi Trohovo daljše pripovedno delo Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini. Po njem je Alenka Veber začrtala prvo slovensko pešpot Iz Babnega Polja do Goričic, Po poteh izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega. V letu 2014, 6. septembra, bo Zavod organiziral že šesti pohod.

Naslovnica knjige Frank Troha Rihtarjev Božični in velikonočni spomini

Naslovnica knjige Frank Troha Rihtarjev Božični in velikonočni spomini

 

 

Knjiga je rezultat avtoričinega raziskovalnega dela, ki ga je začela v letu 2006, izhaja pa ob spominu na 100. obletnico Trohovega odhoda v Severno Ameriko in 120. letnico njegovega rojstva. V njej so zbrani Trohovi božični in velikonočni spomini, ki so izhajali v slovenskih izseljenskih publikacijah Nova doba (Cleveland) in Glas naroda (New York) med letoma 1928 in 1957.

Troha je zapustil domovino v prvem obdobju množičnega izseljenskega vala, ko je začelo izseljevanje iz južne, srednje in vzhodne Evrope po letu 1882 naraščati. Po mnenju nekaterih raziskovalcev se je od osemdesetih let do 1. svetovne vojne s slovenskega ozemlja, v glavnem z Dolenjske, Bele krajine, Primorske, Prekmurja in Notranjske, izselilo 300.000 Slovencev oz. tretjina tedanjega naravnega prirastka na slovenskem ozemlju. Izseljevali so se večinoma v ZDA, v manjši meri v Brazilijo, Vestfalijo, Egipt in na Nizozemsko.

Med vzroki množičnega izseljevanja so najpogoste slabe gospodarske in socialne razmere, niso pa to edini vzroki.

O vzrokih in posledicah izseljevanja na Slovenskem govorijo številni potopisi, ki so jih objavljali izseljenci v različnih časnikih, koledarjih in revijah. Po mnenju Marjana Drnovška bi nam proučitev spominskih zapisov odkrila še več vzrokov za izseljevanje.

Zato je izid Trohovih spominov še toliko bolj pomemben.

Z veseljem bomo obiskali tudi Vas, zato nas pokličite na GSM 041 260 985 ali nam pišite na info@rihtarjeva-domacija.si

 

Reference

Osrednja knjižnica Celje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Celje

Knjižnica Jožeta Udoviča, Enota Maričke Žnidaršič v Starem trgu, Stari trg pri Ložu

Univerza za tretje življenjsko obdobje, Damijana Repe, Postojna

Združenje Slovenska izseljenska matica, Ljubljana

Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica

Knjižnica Jožeta Udoviča, Enota Ivana Čampe, Nova vas

Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar, Poljane nad Škofjo Loko

Lastovke – društvo zdomcev, povratnikov in izseljencev, Domžale

Gostišče Bajc, Sinja Gorica

Park vojaške zgodovine Pivka in Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa, Pivka

Kulturni turistični center Loški Potok

Knjižnica Jožeta Udoviča, Enota Rakek

Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe, Ljubljana

Matična knjižnica Kamnik, Kamnik

Združenje turističnih vodnikov Slovenije, Ljubljana

Pokrajinski muzej Kočevje, Kočevje

Knjižnica Medvode, Medvode

Muzejsko društvo Ribnica, Ribnica

Osnovna šola heroja Janeza Hribarja, Stari trg pri Ložu

Mestna knjižnica Idrija

Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka

Zavod Rihtarjeva domačija, Babno Polje

Mariborska knjižnica, Univerza za tretje življenjsko obdobje

Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu

Razvojni izobraževalni center Novo mesto

Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica

Knjižnica Ivana Tavčarja, Enota Železniki