06_Diabetiki_Kamnik


utrinki z naših vodenj po notranjsko-kraški regiji 

 

Društvo diabetikov iz Kamnika pred kapelico sv. Izidorja v Danah.

Društvo diabetikov iz Kamnika pred kapelico sv. Izidorja v Danah.

V letu 2011 smo si pridobili licenco za vodenje po Notranjsko-kraški regiji. Na nas se obračajo številna društva širom po Sloveniji. Med zadnjimi so bila Društvo ljubiteljev narave in kulturne dediščine, Društvo diabetikov Kamnik, Društvo upokojencev z Rakeka ter Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane. Trudimo se, da v naša vodenja vedno vključimo tudi srečanja z domačini. Tako smo se na izletu Društva diabetikov iz Kamnika med drugim ustavili na Ekološki kmetiji Kandare v Danah. Nasproti Kmetije Kandare stoji lična kapelica sv. Izidorja, zato nismo mogli mimo nje. Nato pa nam je mladi gospodar Franc s ponosom predstavil zgodovino njegovih prednikov ter razkazal kmetijo.

 

dežela ostrnic

Prihajamo iz občine Loška dolina, ki se ponaša z ostrnicami, le-te so tudi blagovna znamka Javnega zavoda za kulturo in turizem Grad Snežnik. Redko kdo pa ve, čemu so nekdaj oz. še vedno služijo ostrnice. Gospodar Franc nam je s pomočjo svoje družine prikazal, kako so nekdaj zdevali ostrnice. Način zdevanja ostrnic pa smo prikazali tudi slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so nas obiskali v Babnem Polju. In kaj je ostrnica? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo našli razlago:ostrníca -e ž (í) nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme: deteljo so sušili na ostrnicah / senene ostrnice Ime ostrnice si je nadelo tudi Društvo žena in deklet na podeželju iz Loške doline.  Vabljeni k ogledu krajšega filma z Ekološke kmetije Kandare.

 

Zdevanje ostrnic v Babnem Polju

Zdevanje ostrnic v Babnem Polju

Ostrnice so zaznamovale tudi pesnika Otona Župančiča, ki je med letoma 1933–1934 v Koči vasi iskal ustvarjalni naboj. In ravno ostrnice so bile tiste, ki so pritegnile njegovo pozornost. »Že ob prihodu so njegovo pozornost pritegnile ostrníce, značilne visoke kope žita in sena po poljih in travnikih, ki okrog Loža nadomeščajo osrednjeslovenske kozolce. … Ostrnice so se mu že ob prihodu v dolino zazdele živa bitja ter simboli domače zemlje in njene radodarnosti in tako tudi dale naslov ciklu oziroma zbirki porojevajočih se pesmi.« (Joža Mahnič v pesniški zbirki Med ostrnicami, 1978)

 

 


Komentiraj

Obvezna polja so označena z *. Lahko pa uporabite tudi Facebook prijavo.